Profil gradu

Zgodovina lastnikov gradu Glanegg   

V središču sončne doline Glantal, kjer se proti vzhodu odpirajo zgornja oska tla Glantalboden in kjer rimska cesta prečka reko Glino pri vasi Mautbrücken, leži v nekoč strateško ugodni legi ob strmem severnem boku doline grad Glanegg na pomembni prometni osi.

Za graditelja gradu se ne ve. Vendar naj bi ga po najnovejših spoznanjih zgradili pripadniki rodbine Eppensteiner. Gre za pomembno rodbino (posest je imela od severne avstrijske Štajerske do Furlanije). Leta 1012 je Adalbero postal prvi koroški vojvoda. Zaradi umora grofa Wilhelma (sin Eme krške) ga je cesar odstavil. Bil je izobčen. Zato iz tega časa ni virov. Najstarejši del gradu (Palas) so postavili prav na skalo. V njem so bivali do začetka 16. stoletja. Ohranilo se je le eno nadstropje v pritličju, gre za prostor z obokom. Tla pa so iz gole skale. Kapelo so postavili na nekdanji obrambni zid in je bil verjetno tist del gradu, ki je bil najdlje v rabi. Zadnja maša se je brala leta 1862.

1121 1121 grad prvič omenja vojvoda Henrik III iz rodbine Eppensteinerjev (vnuk Adalbera). Bil je vdan cesarju Henriku V. iz vladarske hiše Salier. Po smrti vojvode Henrika (1122) je grad podedoval njegov nečak grof Bernard Spanheimski. Tudi ta je grad podedoval svojemu nečaku, mejnemu grofu Ottokarju II. iz Steyerja. Tako so grad oskrbovali štajerski ministeriali, imenovali so se Gospoda iz Glanegga.
1185 Ottokar II, ki je postal vojvoda Štajerske, je po smrti leta 1185 grad podedoval Babenberžanu vojvodi Leopoldu V. Ta je grad dal v fevd naslednjim lastnikom s pravico nasledstva: Reimpert iz Zmureka, Rudolf iz Rasa, Reimbert iz Glanegga.
1424 1424 je Glanegg bil v posesti deželnega kneza in sedež deželnega sodišča pod vojvodo Wilhelmom. Njemu je sledil Ernest Železni, ki je grad podedoval svojemu sinu Frederiku III. (nemški cesar, Habsburžan).
1473 1473 do 1478 so Turki ogrožali dolino Glantal. Gradu niso mogli zavzeti. To tudi kasneje ni uspelo madžarskim roparjem. Cesar Frederik III. je grad podedoval sinu cesarju Maksimilianu I. in ta svojemu vnuku cesarju Ferdinandu I.
1534 Zaradi visokih dolgov je cesar Ferdinand grad kot varščino prepustil Ulriku iz Ernaua (1534), ki ga je kasneje v celoti kupil in prenovil. 1588 so dediči Ulrika iz Ernaua, ki je umrl leta 1540, postali lastniki gradu Glanegg.
1630 Sledilo je več lastnikov: Johann Weber iz Ehrentala, Kronegg, Seenuhs, Windischgrätz, Aschau, 1713 grof Stampfer (on je dal zgraditi prvo cesto skozi dolino Glantal, stara cesta je peljala čez St. Martin, Kallitsch in v Mautbrücken čez reko Glino), kjer se je do leta 1775 pobirala mostnina.
1802 1802 je grad kupil neki gospod Kirn, 1806 grof Batthyany, 1818 dvorni sodnik Hirzegger iz Osoj. Njegova hčerka Josefine se je poročila z gospodom Klinzerjem in kot doto v zakon prinesla grad Glanegg.
1830 Gospod Klinzer je leta 1830 zgradil posestvo Mautbrücken, kamor se je mlada družina preselila. Nova domačija je obsegala: dvorec, pivovarno, hleve, kegljišče, strelišče, mlin, vrtove itn. Mautbrücken je postal priljubljena izletniška točka.
1848 Leta 1848 je prišel na oblast cesar Franc Jožef. Sledil je konec fevdalizma. Na gradu Glanegg so ukinili krajevno administracijo in sodišče.
1860 1860 je grad kupil župan Bregenza Ferdinand Kinz. Njemu so sledili trgovec Josef Odelga, Maria Edle iz Marqueta in Leo Rainer.
1937 Današnji lastnik je od leta 1937 družina Maier / Zwillink.
1996 1996 je občina grad vzela v najem in ga dala v roke društvu „Burgverein Glanegg“, ki ga revitalizira.

Plakat_A3_Siebenschläfer_Slow

Improve Your Life, Go The myEASY Way™